indietro

Zgodba izseljevanja v Argentino in Urugvaj
Javier Grossutti

Prve skupine furlanskih kmetov so se odpravile v Argentino v zadnjih desetletjih devetnajstega stoletja, tok izseljevanja pa se bolj ali manj intenzivno in iz različnih razlogov, a domala neprekinjeno, nadaljuje še skoraj sto let. Prvi izseljenci so bili kmetje, ki so osnovali kolonije v krajih Resistencia, Avellaneda, Colonia Caroja, Formosa, San Benito, Sampacho, kjer so odkrili nove rodovitne površine, na katerih so nadaljevali kmečko življenje in običaje krajev, ki so jih zapustili, sledili so jim gradbeni delavci, podjetniki v gradbeništvu in opekarji, ki so svojo dejavnost preselili v kraje Cordoba, Rosario, Santa Fe, Buenos Aires. Kasnejše skupine izseljencev pa so postajale vse bolj raznolike, vse bolj različni so bili tudi razlogi za odhod, ki niso bili več nujno predvsem ekonomske narave, prebivalcev Furlanije in Julijske krajine, Istre ter Dalmacije. V Argentini in Urugvaju so se tako osnovale pomembne skupnosti izseljencev, povezanih med seboj in z ljudmi ter kraji, od koder so prihajali.

Prve furlanske skupine »italijanskih« in »avstrijskih« kmetov, ki so prispele v Argentino v obdobju med letom 1877 in začetkom osemdesetih let devetnajstega stoletja, je čez lužo vabila predvsem možnost pridobitve in obdelovanja zemljišč. Ohranjanje in uveljavitev vrednot in običajev kmečkega življenja, značilnega za njihove rojstne kraje, je na primer očitna v furlanskih kolonijah, osnovanih v krajih Resistencia, Avellaneda, Colonia Caroya, Formosa, San Benito, Sampacho.
Na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje se kmetom, ki odhajajo v Argentino, pridružijo gradbeni delavci, podjetniki v gradbeništvu, opekarji, zdravstveni delavci, nemirni intelektualci. Njihov cilj so glavna mesta in pomembna središča, kakršna so Cordoba, Rosario, Santa Fe, a predvsem Buenos Aires.
Izseljevanje Furlanov v tujino se ponovno okrepi po koncu prve svetovne vojne. Vendar pa razlogi za izseljevanje med letoma 1920 in 1930 niso več le ekonomske narave. V Argentino in Urugvaj namreč bežijo nasprotniki fašističnega režima: Egidio Feruglio, Rodolfo Kubik, Giuseppe Tuntar, Luigi Tonet, Giovanni Minut in številni drugi Furlani ter pripadniki slovenske in hrvaške narodne manjšine spadajo v skupino političnih izseljencev.
Nato se izseljevanje v te dežele, predvsem v Argentino in deloma v Urugvaj, nadaljuje po letu 1945. Vendar tok izseljevanja furlanskih, istrskih in dalmatinskih prebivalcev usahne v začetku petdesetih let. V osemdesetih letih se v deželo – med letoma 1989 in 1991 in med letoma 1998 in 2002 – vračajo potomci prvih izseljencev Furlanije in Julijske krajine. Izkaže se, da obstajata med dvema skupnostma, ki sta poznali le stereotipno podobo druga druge, velike razlike.

fai clic per leggere tutto il documento
site map  credits web administrator